Nošenje kakovostnih sončnih očal v tretjem, četrtem letu ali ko so otroci starejši, ni modna muhavost, ampak nujnost.
Prihaja poletje, zasluženi dopust, poletne radosti in sončenje. Kakšne nevarnosti se skrivajo v tem času?
Sončna svetloba od nekdaj velja za vir energije, ki je potrebna za življenje. Vsi starodavni narodi skozi poganske festivale so slavili svetlobo in sonce, omenjajo pa jih tudi na samem začetku Stare zaveze.
Danes se zavedamo pomembnega učinka sončne svetlobe in kako deluje njen mehanizem. Brez svetlobe ni vida. V primeru nepotrebne izpostavljenosti se zavedamo škodljivih vplivov sončne svetlobe.
Bela, vidna sončna svetloba je elektromagnetno valovanje/sevanje. Poleg bele svetlobe je na voljo tudi ultravijolični (UV) spekter, ki je za naše oči neviden, vendar vstopa vanj.
UV svetloba blagodejno deluje pri nekaterih kožnih boleznih, pomaga ustvariti vitamin D, lahko izboljša številna duševna stanja, izpostavljanje perila in posteljnine sončni svetlobi, kot tudi teras, sob ubija številne bakterije in viruse. Na žalost izpostavljenost večji količini UV svetlobe škoduje našim celicam.
Najbolj znan učinek izpostavljenosti UV sevanju je sončenje, ko naša koža potemni. Tako nastane zaščitni pigment, ki ščiti pred globljim prodiranjem UV svetlobe v kožo. Prav tako, ko svetloba vstopi v oko skozi zenico, če je premočna, zamežimo, da se zaščitimo in zato nosimo sončna očala.
Dolgotrajna in večletna izpostavljenost UV svetlobi lahko pripelje do trajnih poškodb mrežnice in njenega najfinejšega dela - rumene pege. Poleg tega spodbuja nastanek katarakte in zunanjih degeneracij očesne veznice.
Kot je znano, da je poletje najbolj sončen del leta, je tudi intenzivnost svetlobe poleti najmočnejša. Pojav svetlobe na vodni površini, kot sta morje in morska obala, je še posebej znan, ko se izpostavljenost UV-žarkom močno poveča. V gorah smo tudi bolj izpostavljeni UV-žarkom v sončnih dnevih in se ta izpostavljenost povečuje z zvišanjem nadmorske višine. Ravno ko uživamo v poletnih radostih na morju ali v jezerih, naše oči ogroža sončna svetloba.
Zato je treba oči zaščititi pred UV svetlobo s sončnimi očali, poleg tega, na morju ali v gorah pa se je dobro dodatno zaščititi s šalom, šilt kapo ali s klobukom. Očala naj bodo kakovostna, tista s t.i. polarizirajočim steklom, ki ne zatemnjuje pogleda, kar je pomembno pri vožnji, ščiti pa pred UV žarki.
Otroške oči so še posebej občutljive na UV-žarke, saj do 6 leta v očesni leči ni posebnega pigmenta lipofuscuna, ki je naravni filter za UV-žarke in do neke mere ščiti mrežnico.
Znano je, da so starejši opozarjali, da ni dobro, da se otroci igrajo na prostem, ko je sonce najmočnejše, in da takrat ne grejo na morje. Kapica za glavo je pa bila nujna.
Danes v dobi turistične panoge manj skrbimo za to, ampak zato imamo sončna očala za otroke.
Nošenje kakovostnih sončnih očal v tretjem, četrtem letu ali ko so otroci starejši, ni modna muhavost, ampak nujnost.
Sončna svetloba od nekdaj velja za vir energije, ki je potrebna za življenje. Vsi starodavni narodi skozi poganske festivale so slavili svetlobo in sonce, omenjajo pa jih tudi na samem začetku Stare zaveze.
Danes se zavedamo pomembnega učinka sončne svetlobe in kako deluje njen mehanizem. Brez svetlobe ni vida. V primeru nepotrebne izpostavljenosti se zavedamo škodljivih vplivov sončne svetlobe.
Bela, vidna sončna svetloba je elektromagnetno valovanje/sevanje. Poleg bele svetlobe je na voljo tudi ultravijolični (UV) spekter, ki je za naše oči neviden, vendar vstopa vanj.
UV svetloba blagodejno deluje pri nekaterih kožnih boleznih, pomaga ustvariti vitamin D, lahko izboljša številna duševna stanja, izpostavljanje perila in posteljnine sončni svetlobi, kot tudi teras, sob ubija številne bakterije in viruse. Na žalost izpostavljenost večji količini UV svetlobe škoduje našim celicam.
Najbolj znan učinek izpostavljenosti UV sevanju je sončenje, ko naša koža potemni. Tako nastane zaščitni pigment, ki ščiti pred globljim prodiranjem UV svetlobe v kožo. Prav tako, ko svetloba vstopi v oko skozi zenico, če je premočna, zamežimo, da se zaščitimo in zato nosimo sončna očala.
Dolgotrajna in večletna izpostavljenost UV svetlobi lahko pripelje do trajnih poškodb mrežnice in njenega najfinejšega dela - rumene pege. Poleg tega spodbuja nastanek katarakte in zunanjih degeneracij očesne veznice.
Kot je znano, da je poletje najbolj sončen del leta, je tudi intenzivnost svetlobe poleti najmočnejša. Pojav svetlobe na vodni površini, kot sta morje in morska obala, je še posebej znan, ko se izpostavljenost UV-žarkom močno poveča. V gorah smo tudi bolj izpostavljeni UV-žarkom v sončnih dnevih in se ta izpostavljenost povečuje z zvišanjem nadmorske višine. Ravno ko uživamo v poletnih radostih na morju ali v jezerih, naše oči ogroža sončna svetloba.
Zato je treba oči zaščititi pred UV svetlobo s sončnimi očali, poleg tega, na morju ali v gorah pa se je dobro dodatno zaščititi s šalom, šilt kapo ali s klobukom. Očala naj bodo kakovostna, tista s t.i. polarizirajočim steklom, ki ne zatemnjuje pogleda, kar je pomembno pri vožnji, ščiti pa pred UV žarki.
Otroške oči so še posebej občutljive na UV-žarke, saj do 6 leta v očesni leči ni posebnega pigmenta lipofuscuna, ki je naravni filter za UV-žarke in do neke mere ščiti mrežnico.
Znano je, da so starejši opozarjali, da ni dobro, da se otroci igrajo na prostem, ko je sonce najmočnejše, in da takrat ne grejo na morje. Kapica za glavo je pa bila nujna.
Danes v dobi turistične panoge manj skrbimo za to, ampak zato imamo sončna očala za otroke.
Nošenje kakovostnih sončnih očal v tretjem, četrtem letu ali ko so otroci starejši, ni modna muhavost, ampak nujnost.