Sedaj imamo za še boljšo kontrolo miopije v kliniki Svjetlost na voljo aparat Myopia Control Oculus, ki združuje vse informacije, ki jih potrebujemo za spremljanje tega stanja.
Pogostnost kratkovidnosti se je v zadnjih 20 letih podvojila in ocenjujejo, da bo do leta 2050 polovica svetovnega prebivalstva kratkovidnih, delež tistih, ki bodo imeli visoko kratkovidnost s spremljajočo patologijo, bo pa kar 70 %.
Kratkovidnost vpliva na znižanje kakovosti življenja, je omejevalni dejavnik pri učenju in izbiri poklica ter posledično tudi ekonomsko breme za posameznika in družbo. Z današnjimi znanstvenimi spoznanji lahko vplivamo na povečanje kratkovidnosti v otroštvu. Zato ne preseneča, da se vse več pozornosti posveča kontroli kratkovidnosti oz. miopije.
Kratkovidno oko, ki je daljše od standardnega očesa, je bolj dovzetno za degenerativne spremembe, ker so strukture v očesu raztegnjene in tanjše, kot bi morale biti. Zato je v otroštvu pomembno, da čezmerno rast očesa poskušamo zmanjšati na najmanjšo možno mero. Praviloma vsak milimeter dodatne dolžine očesa nosi s seboj dodatnih 2.7 dioptrije. Pri kratkovidnih ljudeh je glede na stopnjo kratkovidnosti večje tveganje za zgodnji pojav sive mrene, odstop mrežnice in bolezni rumene pege kot pri njihovih vrstnikih. In medtem ko so majhne kratkovidnosti (-1.0 do -3.5) 2- do 3-krat bolj ogrožene za te bolezni, kratkovidnost nad -6.0 prinaša 5-krat večje tveganje za nastanek sive mrene, 21-krat večje tveganje za odstop mrežnice in celo 41-krat večje tveganje miopične bolezni rumene pege. Ti bolniki imajo tudi večje tveganje za razvoj glavkoma in nekaterih vrst škilavosti oz. strabizma.
Ker je pojavnost kratkovidnosti vse večja, zadnjih deset let po svetu potekajo raziskave dejavnikov, ki bi nam pomagali zmanjšati prekomerno rast oči v otroštvu. Danes torej obstajajo metode, ki jih priporočamo našim mladim pacientom, ki imajo višji minus v primerjavi z vrstniki ali pa jim dioptrija hitro narašča (hitreje kot 1 Dsph na leto). Ukrepi, ki jih izvajamo, so povezani s spreminjanjem nekaterih življenjskih navad, predpisovanjem posebej oblikovanih očal ali leč ter z uporabo nekaterih zdravil v obliki kapljic.
Danes je dokazano, da bivanje na dnevni svetlobi lahko vpliva na zmanjšanje rasti oči, zato je priporočljivo biti vsaj 2 uri na dan zunaj, še posebej ključna pa je predšolska starost, torej obdobje, preden se minus dioptrija sploh pojavi. Bivanje na dnevni svetlobi povzroči povečanje določene snovi (dopamina) v očesu, kar zmanjša rast očesa v dolžino in s tem prepreči povečanje kratkovidnosti.
Zavedamo se, da danes, še posebej po pandemiji Covida, več otrok preživlja čas v zaprtih prostorih, pod umetno razsvetljavo, in to je navada, ki jo je treba spremeniti.
Druga navada, na katero lahko vplivamo, je zmanjševanje časa, preživetega pred ekrani (mobilni telefoni, tablice, televizija ...). Na splošno je število ur, porabljenih za delo na bližino, povezano s povečanjem kratkovidnosti in zdi se, da zasloni še poslabšajo prognozo. V prostorih, v katerih otrok preživlja več časa, je treba izogibati se delu pri šibki svetlobi in je treba poskrbeti za dobro osvetlitev, po možnosti iz več virov. Te spremembe v vedenju so priporočljive za vse otroke, še posebej pa za otroke staršev, ki so kratkovidni, saj so sami izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj kratkovidnosti.
Ob pojavu kratkovidnosti imamo na voljo kapljice ter posebej oblikovana očala in leče.
S številnimi študijami je dokazano, da vkapljanje Atropina v zelo majhnih koncentracijah 0,01%, 0,02 %, 0,05 % pomaga zmanjšati rast očesa.
Danes imamo tudi posebej oblikovane leče, ki imajo eno dioptrijo v sredini, da otrok dobro vidi, proti periferiji pa se dioptrija zmanjšuje, da se prilagodi naravni ukrivljenosti očesa, tako da periferija očesa ne bi imela premočne dioptrije in bi bila pretirano korigirana. Namreč, dokazano je, da navadna očala z enako dioptrijo v vseh segmentih prekomerno popravijo periferni del očesa in da to najverjetneje spodbudi dodatno rast očesa v dolžino. Zasnova teh leč se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Nekateri proizvajalci dosežejo želeno zasnovo s tako imenovanimi lečami D.I.M.S.( defocus-incorporated multisegement spectacle lenses) z vgradnjo številnih segmentov na srednji periferiji leče z dodatkom +3.50 dioptrije, drugi pa z uporabo H.A.L. leče (Highly Aspherical Lenslet Spectacle Lenses), ki vgrajujejo visoko asferične segmente leč v istem območju. Kontaktne leče za kontrolo kratkovidnosti imajo podobno zasnovo, s središčem za daljavo, proti periferiji pa so cone z manjšo dioptrijo. V nekaterih primerih otroci čez noč dobijo posebne leče (ortokeratologija), ki preoblikujejo površino roženice, tako da čez dan otroku ni treba nositi očal, ker učinek leč deluje ves dan.
Sedaj imamo za še boljšo kontrolo miopije v kliniki Svjetlost na voljo aparat, ki združuje vse informacije, ki jih potrebujemo za spremljanje tega stanja.
Myopia Control Oculus je diagnostična naprava, ki hkrati beleži dolžino očesa, lomno moč roženice in refrakcijo, kar je zelo pomembno za udobje otroka ob obisku zdravnika, saj ne zahteva snemanja na več napravah. Dobljene vrednosti primerjamo z normativi za starost, spremljamo krivuljo rasti očesa in dioptrijo ter lahko napovemo obseg refrakcijske napake, torej dioptrije otroka. Prej, ko opazimo nenormalen trend rasti očesa, prej lahko začnemo s terapijo in uspeh pri obvladovanju kratkovidnosti je večji. Med snemanjem se povzamejo dejavniki tveganja, ki temeljijo na otrokovem življenjskem slogu, in se individualno svetuje za preprečevanje nadaljnje rasti dioptrije.
Kratkovidnost vpliva na znižanje kakovosti življenja, je omejevalni dejavnik pri učenju in izbiri poklica ter posledično tudi ekonomsko breme za posameznika in družbo. Z današnjimi znanstvenimi spoznanji lahko vplivamo na povečanje kratkovidnosti v otroštvu. Zato ne preseneča, da se vse več pozornosti posveča kontroli kratkovidnosti oz. miopije.
Kratkovidno oko, ki je daljše od standardnega očesa, je bolj dovzetno za degenerativne spremembe, ker so strukture v očesu raztegnjene in tanjše, kot bi morale biti. Zato je v otroštvu pomembno, da čezmerno rast očesa poskušamo zmanjšati na najmanjšo možno mero. Praviloma vsak milimeter dodatne dolžine očesa nosi s seboj dodatnih 2.7 dioptrije. Pri kratkovidnih ljudeh je glede na stopnjo kratkovidnosti večje tveganje za zgodnji pojav sive mrene, odstop mrežnice in bolezni rumene pege kot pri njihovih vrstnikih. In medtem ko so majhne kratkovidnosti (-1.0 do -3.5) 2- do 3-krat bolj ogrožene za te bolezni, kratkovidnost nad -6.0 prinaša 5-krat večje tveganje za nastanek sive mrene, 21-krat večje tveganje za odstop mrežnice in celo 41-krat večje tveganje miopične bolezni rumene pege. Ti bolniki imajo tudi večje tveganje za razvoj glavkoma in nekaterih vrst škilavosti oz. strabizma.
Ker je pojavnost kratkovidnosti vse večja, zadnjih deset let po svetu potekajo raziskave dejavnikov, ki bi nam pomagali zmanjšati prekomerno rast oči v otroštvu. Danes torej obstajajo metode, ki jih priporočamo našim mladim pacientom, ki imajo višji minus v primerjavi z vrstniki ali pa jim dioptrija hitro narašča (hitreje kot 1 Dsph na leto). Ukrepi, ki jih izvajamo, so povezani s spreminjanjem nekaterih življenjskih navad, predpisovanjem posebej oblikovanih očal ali leč ter z uporabo nekaterih zdravil v obliki kapljic.
Danes je dokazano, da bivanje na dnevni svetlobi lahko vpliva na zmanjšanje rasti oči, zato je priporočljivo biti vsaj 2 uri na dan zunaj, še posebej ključna pa je predšolska starost, torej obdobje, preden se minus dioptrija sploh pojavi. Bivanje na dnevni svetlobi povzroči povečanje določene snovi (dopamina) v očesu, kar zmanjša rast očesa v dolžino in s tem prepreči povečanje kratkovidnosti.
Zavedamo se, da danes, še posebej po pandemiji Covida, več otrok preživlja čas v zaprtih prostorih, pod umetno razsvetljavo, in to je navada, ki jo je treba spremeniti.
Druga navada, na katero lahko vplivamo, je zmanjševanje časa, preživetega pred ekrani (mobilni telefoni, tablice, televizija ...). Na splošno je število ur, porabljenih za delo na bližino, povezano s povečanjem kratkovidnosti in zdi se, da zasloni še poslabšajo prognozo. V prostorih, v katerih otrok preživlja več časa, je treba izogibati se delu pri šibki svetlobi in je treba poskrbeti za dobro osvetlitev, po možnosti iz več virov. Te spremembe v vedenju so priporočljive za vse otroke, še posebej pa za otroke staršev, ki so kratkovidni, saj so sami izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj kratkovidnosti.
Ob pojavu kratkovidnosti imamo na voljo kapljice ter posebej oblikovana očala in leče.
S številnimi študijami je dokazano, da vkapljanje Atropina v zelo majhnih koncentracijah 0,01%, 0,02 %, 0,05 % pomaga zmanjšati rast očesa.
Danes imamo tudi posebej oblikovane leče, ki imajo eno dioptrijo v sredini, da otrok dobro vidi, proti periferiji pa se dioptrija zmanjšuje, da se prilagodi naravni ukrivljenosti očesa, tako da periferija očesa ne bi imela premočne dioptrije in bi bila pretirano korigirana. Namreč, dokazano je, da navadna očala z enako dioptrijo v vseh segmentih prekomerno popravijo periferni del očesa in da to najverjetneje spodbudi dodatno rast očesa v dolžino. Zasnova teh leč se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Nekateri proizvajalci dosežejo želeno zasnovo s tako imenovanimi lečami D.I.M.S.( defocus-incorporated multisegement spectacle lenses) z vgradnjo številnih segmentov na srednji periferiji leče z dodatkom +3.50 dioptrije, drugi pa z uporabo H.A.L. leče (Highly Aspherical Lenslet Spectacle Lenses), ki vgrajujejo visoko asferične segmente leč v istem območju. Kontaktne leče za kontrolo kratkovidnosti imajo podobno zasnovo, s središčem za daljavo, proti periferiji pa so cone z manjšo dioptrijo. V nekaterih primerih otroci čez noč dobijo posebne leče (ortokeratologija), ki preoblikujejo površino roženice, tako da čez dan otroku ni treba nositi očal, ker učinek leč deluje ves dan.
Sedaj imamo za še boljšo kontrolo miopije v kliniki Svjetlost na voljo aparat, ki združuje vse informacije, ki jih potrebujemo za spremljanje tega stanja.
Myopia Control Oculus je diagnostična naprava, ki hkrati beleži dolžino očesa, lomno moč roženice in refrakcijo, kar je zelo pomembno za udobje otroka ob obisku zdravnika, saj ne zahteva snemanja na več napravah. Dobljene vrednosti primerjamo z normativi za starost, spremljamo krivuljo rasti očesa in dioptrijo ter lahko napovemo obseg refrakcijske napake, torej dioptrije otroka. Prej, ko opazimo nenormalen trend rasti očesa, prej lahko začnemo s terapijo in uspeh pri obvladovanju kratkovidnosti je večji. Med snemanjem se povzamejo dejavniki tveganja, ki temeljijo na otrokovem življenjskem slogu, in se individualno svetuje za preprečevanje nadaljnje rasti dioptrije.